Fed ni spreminjal obrestnih mer

Novice Forbes Slovenija 18. marca, 2026 19.28
featured image

Ameriška centralna banka ni spreminjala ključne obrestne mere. V izjavi po seji je Fed opozoril na povečano negotovost glede obetov za ameriško gospodarstvo. Posledice vojne na Bližnjem vzhodu po oceni odbora pri tem še niso jasne.

18. marca, 2026 19.28

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) ob koncu dvodnevnega zasedanja pričakovano ni spreminjal svoje ključne obrestne mere. Ključna Fedova obrestna mera tako ostaja na ravni med 3,50 in 3,75 odstotka.

Pri tem so v osrednjem organu denarne politike ZDA zapisali, da po trenutnih podatkih ameriško gospodarstvo raste s solidno dinamiko. Novo zaposlovanje je šibko, brezposelnost pa se zadnje mesece bistveno ne spreminja. Inflacija je po oceni odbora nekoliko povišana. Fed ima namreč za razliko od Evropske centralne banke dvojni mandat. Bdi tako nad cenovno stabilnostjo kot nad trgom dela oz. zaposlenostjo.

Odbor za odprti trg je tako z odločitvijo – ta ni bila soglasna, saj se je član Stephen I. Miran, ki ga je v tem mandatu imenoval predsednik ZDA Donald Trump, zavzel za znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke – ocenil, da je trenutna denarna politika ustrezna.

So pa ob tem člani v izjavi po seji zapisali, da negotovost glede obetov za gospodarstvo ostaja povečana, pri čemer posledice vojne na Bližnjem vzhodu po ameriško-izraelskem napadu na Iran še niso jasne. Odbor bo še naprej budno spremljal tekoče podatke in po potrebi denarno politiko prilagodil. Analitiki sicer menijo, da večjih sprememb v kratkem ni pričakovati, pravih argumentov za nižanje obresti, k čemur glasno poziva Trump, pa trenutno ni.

Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell
Guverner ameriške centralne banke Federal Reserve Jerome Powell (Foto: PROFIMEDIA)

Predsednik Feda Jerome Powell, ki se mu marca izteče mandat na čelu centralne banke, je na novinarski konferenci po zasedanju priznal, da na področju obvladovanja inflacije ne napredujejo tako hitro, kot so upali, in menil, da bo vojna proti Iranu inflacijo še okrepila. “Kratkoročni kazalniki inflacijskih pričakovanj so se v zadnjih tednih zvišali, kar verjetno odraža znatno zvišanje cen nafte, ki ga je povzročila motnja v oskrbi na Bližnjem vzhodu. V bližnji prihodnosti bodo višje cene energije povzročile splošno zvišanje inflacije, vendar je še prezgodaj, da bi lahko ocenili obseg in trajanje morebitnih učinkov na gospodarstvo,” je dejal.

“Pričakujemo, da bomo letos dosegli napredek pri inflaciji, sicer ne toliko, kot smo upali, vendar pa bo vendarle nekaj napredka. To naj bi se zgodilo, ko bomo sredi leta začeli opazovati napredek pri učinku carin,” je dejal Powell, ki se je navezoval na dodatne carine, ki jih je uvedel Trump in so povišale cene uvoženega blaga.

Fed je doslej za letos predvidel dve znižanji ključne obrestne mere, tokrat pa je Powell dejal, da ta pot ni začrtana. “Napoved obrestnih mer je odvisna od razvoja gospodarstva, zato znižanja, če ne bomo videli napredka pri inflaciji, ne bo,” je dejal. “Denarna politika ne sledi vnaprej določeni poti in odločitve bomo sprejemali na posameznih sestankih,” je dodal. Glede vojne proti Iranu pa je ponovil oceno iz izjave odbora za odprti trg, da ne ve, kakšne bodo njene posledice. “Ameriško gospodarstvo se razvija precej dobro, vendar pa ne vemo, kakšne bodo posledice tega. Resnično, nihče ne ve,” je pripomnil.